Poznate občutek, ko kupite/downloadate določen glasbeni album, ga zavrtite in že pri prvem poslušanju ugotovite, da so trije ali štirje komadi…no, zanič pač. Ali pa vsaj na nižji ravni kot večina albuma. Ponavadi dobimo na albumu hit single (po katerem je v veliki večini album tudi poimenovan) in komad ali dva, ki mu skušata slediti. Mnogi izvajalci polnijo svoje albume tudi s kratkimi neumnostimi (govorjenje, zajebancija, itd.), ki pa morajo biti res izvirne, da ne izpadejo prisiljeno.
Ampak ker v vesolju baje nič ni absolutno (Einstein pa to), obstajajo svetle izjeme tudi na tem področju. Kar sledi, je moja osebna lestvica glasbenih albumov, ki so popolni. To so albumi, pri katerih poslušanju uživamo od prvega do zadnjega komada in kjer se nič ne zdi kot umetno polnjenje praznega prostora (ali “uPPP”). Naj torej njih dober glas živi večno, da se jih bomo spominjali kot konkretne primerke neoporečne kvalitete.
Seznam ni urejen po noben posebnem vrstnem redu.
Millencolin – Life On A Plate (1995)
Punk ni mrtev, samo razvil se je in [podobno kot techno] združil z drugimi zvrstmi, natančneje rockom. Čeprav je glasbo dandanes izredno težko predalčkati, bom Life On A Plate označil za punk-rock album.
And what an album it is! Kdo bi si mislil, da lahko skupina Švedskih najstnikov za svoj drugi full-length album sproducira takšen masterpiece. In kdo bi si mislil, da lahko glasbena zvrst kot je punk-rock nosi tako globoka sporočila in besedila, ki si jih zapomneš za celo življenje. Komadi, ki so v povprečju dolgi 2 minuti in pol, so nabiti z energijo in norimi idejami, glasba pa je ravno prav melodična, da si jo lahko požvižgavamo še dolgo po poslušanju.
Millencolin (ime so ukradli skateboard triku “melancholy”) so za moje pojme s tem albumom naredili izdelek, ki je popoln. Poslušajte ga in ne pozabite na branje besedila, ki obogati izkušnjo za dodatni nivo.
Michael Jackson – Thriller (1982)
Vsi ga poznate. Nekateri ga v bistvu ne, ampak vas to ne ovira, da ga ne marate. Drugi ga ljubijo. Spet tretjim je popolnoma vseeno za njega. Ampak dejstvo je, da je Michael legenda in da je vplival na glasbeno industrijo bolj kot velika večina posnemovalcev, na katere smo pozabili po prvem hit singlu.
Thriller je prodal slabih 100 milijonov kopij, kar ga uvršča med najbolj prodajane albume vseh časov, njegov vpliv na glasbeno kulturo pa je nemogoče ignorirati. Britney Spears, Madonna, Justin Timberlake, Backstreet Boys in vsi ostali se imajo za svoj uspeh zahvaliti Thrillerju, ki je postavil nove smernice pop glasbe.
Še en album, kjer so dobri popolnoma vsi komadi in kjer človek dejansko uporabi zarjavelo “repeat” tipko na Winampu. Ava!
Ice-T – O.G. Original Gangster (1991)
Od punka do popa in zdaj h Gangsta Rapu. Zvrst se je razvila iz Hip-Hopa in popeljala glasbo v povsem drugo smer, kjer je attitude pomemben ravno toliko kot sporočilo, ki ga nosi komad. Pri odkrivanju zvrsti je ravno Ice-T (Tracy Marrow) odigral ključno vlogo, saj je s svojim komadom “6 In The Mornin’” nakazal smer Gangsta Rapa.
Njegov četrti album je poimenovan “Original Gangster” in je po mnenju večine tudi njegov najboljši izdelek. Vsak komad je zgodba zase in skozi ves album je prisoten občutek prijetne sproščenosti in zajebancije, ki se genijalno mešata z resnimi sporočili iz geta (ko geto še ni bil tako “kul” in “hip” kot je danes, seveda) in melodično podlago, kar je za dotično zvrst dandanes redkost.
O besedilih pa tako ne bom izgubljal besed. Poslušajte in se zamislite.
Racija – Restavracija Za Vse Generacije (1997)
Tako je, tudi domačim izvajalcem kdaj uspe. Pozabite na Pankrte, Siddharto, Mi2 in Kingstone (lol). Racija is where the shit goes down. Njihova glasba je že skoraj predobra za Slovenske razmere, zato se resno sprašujem kaj se je zgodilo z njimi, saj po tretjem albumu (Agenti) nisem več slišal za njih. Karkoli je že bilo, njihov drugi album je popoln. Če najdete kje originalno kopijo, si naredite uslugo in dopolnite svojo glasbeno zbirko s tem draguljem. Žal vam bo samo v primeru, če ste star prdec brez smisla za humor in spoštovanja do kvalitetnih domačih proizvodov.
Ali-En – Leva Scena (1994)
Če še za trenutek ostanemo na domačih tleh, potem kakopak ne moremo mimo Ali-Ena in njegove Leve Scene. Morda sta na albumu komad ali dva, ki nista ravno vrhunec glasbene kvalitete, ampak celoten izdelek je tako svež, spoliran in popoln, da se lahko še danes skrijejo vsi Trkaji, Klemni, Murati in Zlatkoti.
Če bi se Slovenska rap scena razvijala v to smer, nam danes ne bi bilo treba trpeti mulčkov, ki imajo polno rit vsega, pri čemer “repajo” o getu, drogah, kriminalu in zajebanem življenju. Lepo vas prosim :]
Eminem – The Marshal Matters LP (2000)
Ko so mrtvi debeli črnci, ki se v svojih videospotih kažejo s kurbastimi ženskami, spimpanimi avtomobili ter bling-bling cotami, postali sinonim za rap glasbo, je na sceno uletel mlad belec in naredil večji raztur kot Arnie v T2.
Marshal Matters LP je poslušljiv od prvega do zadnjega komada, saj nam Eminem redno servira nekaj novega in še danes svežega. Besedila so provokativna (če je Ice-T razlog za uvedbo “Parental Advisory” nalepke, si jo Eminem vsekakor zasluži na svojem albumu) in glasba je nevsiljiva. Če ste že pozabili na komade kot so Stan, The Way I Am, Kill You, Kim in ostale…potem veste kaj vam je storiti :]
Backstreet Boys – Backstreet Boys (1997)
Ne, to ni šala. Backstreet Boys so sicer marsikomu vir neizčrpnega norčevanja, ampak človek ne more mimo dejstev. In dejstvo je, da je njihov prvi pravi album praktično popoln. Take That, New Kids On The Block, Caught In The Act, The Kelly Family…kje so danes? Backstreet Boys so še leta 2005 izdali Never Gone, ki sploh ni slab, ampak prvenca seveda ne dosega.
Če želite ustvariti romantično vzdušje za nekoga posebnega, ali pa preprosto zagruvati ob poskočnih ritmih oldschool boy bendov, potem dajte albumu priložnost, saj se je z razlogom uvrstil na tole lestvico.
The prodigy – Music For The Jilted Generation (1994)
Kaj dobiš, če zmešaš Drum&Bass ritme z zametki rave glasbe, čemur dodaš out-of-this-world besedila in naslovnico, ki te preganja v spanju. Music For The Jilted Generation, seveda. Glasbo iz časov, ko je rave party pomenil celodnevni open-air žur na soncu in LSDju.
Vpliv benda The Prodigy na razvoj elektronske glasbe bo za večno zapisan na tem albumu, ki vas bo popeljal na temačno potovanje po vaši podzavesti. Preprosto brilijantno in poslušljivo od začetka do konca.
Seveda ima vsak svojo osebno lestvico najboljših albumov, zato naj vam bo ta seznam navdih za razmislek. Kateri so vaši predstavniki popolnega albuma? Ste že pozabili na njih?
Podprite trud najboljših in kupite originalni CD v trgovini. Naredite uslugo sebi in si uredite zbirko priljubljenih albumov.
Dandanes je kvalitetna glasba že takšna redkost, da bo vse skupaj še toliko bolj vredno truda :]
Till next time!
Od tega mam original CD edino od Racije in se skoraj strinjam. Perfekcija.
Ampak Backstreet Boys?!? WTF?!?
Od tistih, ki sem jih jaz kupil, je daleč na prvem mestu perfektnosti Knjiga žalbe od Hladno pivo.
Aja, pa kar se Racije tiče, po tretjem albumu so baje nardil maturo in šli vsak za sebe.
No ja, še marsikaj popolnega bi se našlo. Let it be od Beatlov, pa Dark side of the moon od Floydov, Zeppelini…o ja.
jaz se pa strinjam z bubašvabovo Knjigo žalbe
Moram povedat, da je tako tudi pri nekomerciali, zadnjih nekaj albumov je naravnost preveč perfektnih, Prophet Hard 3, Headhunterz & Wildstylez present Project One, Showtek – Today Is Tommorow in Zany – The Fusion Of Sound.
Pa ne glejte me po strani prosim
knjiga žalbe je res perfekten album.
prav tako NAS – ILLMATIC (meni osebno daleč najboljši rap album)
kaj drugega se pa trenutno ne spomnim oz. se mi ne valja po disku i think
Men je bil od Limp Bizkit Chocolate starfish and a hot dog flavored water hud
Predlog: Creed – Greatest Hits. Leto 2004
Jewel – hands
Pohvale za Ice Tja. Zares briljanten album. Čeprav se mi zdi, da je tudi Home Invasion zelo blizu popolnosti. Kaj vem, morda ga celo preseže.
ok: pearl jam – ten, radiohead – in rainbows, jeff buckley – grace. od naših pa je meni perfekten srečna mladina – srečna mladina.
najina lestvica (top 3):
guns n’roses: appetite for destruction
slayer: reign in blood
helloween: keeper of the seven keys 2
sicer majo pa vsake oči svojga malarja…
Brez dvoma, eden najboljsih elektronskih albumov: Paul van Dyk – Politics of Dancing
Pa se eden zelo dober hip-hop album nasih sosedov: Elemental – Male Stvari
Okej to je tvoj osebni izbor, mal varianta mešano meso na žaru. Meni niti en izbor ni na mestu, kvečjemu Ali en.
Millecolin- punkrock,ne bi rekel, prej nova vrst sk8 punk. Punkrock pa definitvno ne, mal si razčisti pojme. Racija so kul, ne pomenijo pa sedaj v glasbi nič razen nam, ki smo jih včasih poslušali, Pankrti,Niet pač
Od rapa je tudi zame veliko veliko boljših, čeprav je tudi Eminem eden prelomnih trenutkov v tej zvrsti, ampak…
Očitno si malo mlajša generacija (90), še vedno pa boljše kot turbo pop,folk…
Hehe, Prodigy je tud na mojem spisku
@ locx
Tako je, moj osebni izbor, kar sem tudi večkrat poudaril.
Tudi kar se tiče predalčkanja glasbe (ki za moje pojme ne sme zaiti v dlakocepljenje) sem razjasnil, zato so Millencolin zaradi mene lahko tudi sk8 punk…poslušal jih bom čisto enako.
Nevem kaj si hotel povedat z Racijo.
Izbor pa je relativno komercialen, ker nisem eden tistih, ki si podaljšujejo navidezni penis z razkazovanjem znanja underground scene.
Sem ‘84 generacija, hvala lepa.
Komerciala vs. alternativa, c’mon, let it go. Eno brez drugega ne more, to je dejstvo.
Še mojih 5 centov na prvo žogo: Close to the Edge (Yes), Kind of Blue (Davis), Soldatski bal (Plavi Orkestar) … generacija je bolj ali manj ista, če je že to relevantna informacija.
Kul, zanimiv zapis in izbor.
Moja izbira bi bila takale:
- Dream Theater – Metropolis Pt. 2: Scenes From a Memory
- John Williams – vecina sondtrackov (Star Wars, Superman, Home Alone, Harry Potter, Hook …)
- Miles Davis – Kind of Blue, Bitches Brew in se marsikaksen
- plosce Jarrettovega Standards Tria (Jarrett – Peacock – DeJohnette)
- GRP All-Star Big Band – 10th Anniversary
- Symphony X – The Divine Wings of Tragedy
- Kajetan Kovic in Jerko Novak – Macek Muri in Muca Maca
- Svetlana Makarovic – Nocni sansoni in Dajdamski portreti
- in se marsikaksen bi se nasel, ampak v glavnem je to to
Hai!
A na techno pa Umekov Time Warp 04 si pa kar pozabil tudi? Ali pa recimo Torture Chamber vol. 2? Sicer sta cd-ja z različnimi izvajalci, pa vendarle….
Za Racijo sem želel povedati, da se jih na žalost ne spomne več nihče razen nas, ki smo jih oboževali, razloga pa je ta, da je bila to pač muzika za 15 letnike in to je to. Da bi bili bistveno pomembni za slo. zgodovino muzike pa ne, Zakaj? Ker niso nadaljevali in se razvijali, pa ne mislim ala Zab. Generacija ali pa kaj podobnega.
Kar se tiče glede razkazovanja znanja o undrgroundu pa je po mojem mnenju tako, da so bile najboljše plošče vedno komercialne in so kasneje postale tudi mainstream, če že niso bile (Rolling Stones, J. Hendrix…)
Redko kateri bendi so ostali večno und in so zelo cenjeni (S. Youth,L. Reed). Lahko bi rekli, da je und oznaka za nekaj kar se ne prodaja dobro, pa čeprav bi si večina akterjev to želela.
Back street Boys so pa zame vseeno čisto preveč. Če so že kateri revolucionarni v tej smeri so to New kids on the block.
Sej nočem preveč pametovat, se pa rad vsaj malo pogovarjam o muziki, ker to na žalost ne zanima nikogar več.
green day – dookie
at the drive-in
IN/CASINO/OUT
zanimiv zapis.. in kljub temu, da ni vse, kar si zgoraj omenil, bilo na mojem “jedilniku”, so izbrani primerki zelo dobri.. poskusil bom par svojih albumov napisati
definitivno je ali en naredil veliko na slovenski sceni.. namesto racije, bi mu sam mogoce ob bok lahko postavil laibache z opus dei 1987
millencolin bi zamenjal z nofx – ribbed 1991 ali pa mogoce bad religion – generator – 1992
backstreet boys bi zamenjal z new shit on the street – Step by Step 1990
michael jackson ostane – ker je kul ta album
od rapa pa bi izbral public enemy – Yo! Bum Rush the Show – 1988, ali pa NWA – Straight Outta Compton – 1988
mogoce bi dodal se queen – A Night at the Opera – 1976 in pa depeche mode – Violator – 1990
letnice sem pobral na wikipediji
http://rapidshare.com/files/32262281/In.Casino.Out.rar
password: mymusikita
racija- to se pa strinjam, njihov zadnji “ful length” studio effort Agenti je sicer tehnično bolj dovršen, kljub temu poln anarhije.
Sex Pistols-Never mind the bollocks
Ramones- Mondo Bizzaro ali Brain Drain
Body Count-body Count
Sokoli-Bitka za ranjence
Velvet Underground & Nico
time Warp 04 si se obro spomnil Turbo
Vitalic- La rock/my friend Dario…dvojni album, ne spomnm se točno imena
Steve Earle-. El coraizon
Bob Dylan-live in Budokan
.
.
.
Še zmerom pa mislim, da Racija ni bila “predobra” za Slo. sceno (razen pop pizdarij), dobri pa definitivno.
@locx: uuuu.. velvet – vsecno
ramones – vsecno
Jah, okusi so različni. Jaz bi od Ramonesov izbral “Road to ruin”.
+ malo alter rocka:
Pixies – Bossanova ali Doolittle
Jane’s Addiction – Ritual de lo habitual
Sonic Youth – Daydream nation
R.E.M. – Automatic for the people
Kaj pa the Clash- The CLash (istoimenski prvenec iz leta 1977) z komadi kot so career opportunities, what`s my name, london burning (!)
Pizda, Clashi itak, nujno. Pa Prisov predlog Sonic Youth
[...] Popolni album? – nj0k [...]
Pozabil si
The darkside of the moon,
Black / Metalica
The Joshua Tree / U2
tako na hitro
Sicer pa se kar dobra ocena.
Predlagam, da narediš še nove albume, ki so izšli. Sam slikam za Mladino kar pogosto bende, a Grimmski so meni najjači.
http://www.myspace.com/grimmskispace
B5
Dead Kennedys- Fresh Fruit For Rotting Vegetables
Walls of Jericho – with devils amongst us all
california uber alles iz FFFRV—>http://www.youtube.com/watch?v=UW8UlY8eXCk